neverjetni header pikantnih novic

Konceptualna analiza multikulturalizma z magistrom Jasminom Tekavcem

Magister Jasmin Tekavec je asistent filozofije in klasične filologije na Hamburški kraljevi akademiji.

Kaj je to multikulturalizem? Ali gre za dobro ali slabo stvar? Katere kulture so boljše in katere slabše? Ali je tako vrednotenje sploh mogoče (deskriptivno in preskriptivno vprašanje)? Če je mogoče, kako se potem odrežeta afrikanska in arabska kultura v relaciji s slovensko kulturo?


Pred dnevi sem se iz nostalgičnih razlogov odločil, da obiščem hišo pokojne babice v Ljubljani. To "slovensko velemesto" sicer preziram najbolj od vseh slovenskih mest, tako da mi "izlet" ni bil ravno v užitek. Imel sem zgolj eno misijo -- pogledati babičino domačijo, nato pa pobrati šila in kopita iz "svetovne prestolnice megle".

Lahko si zamislite moj šok (v dobesednem smislu - zgrudil sem se na tla in zahteval zdravniško pomoč), ko sem na mestu, kjer je včasih stala babičina hiša, zagledal tale prizor:

Ljubljanski multikulturalizem

Na hitro si poglejmo vsebino slike. Prvo kar pade v oči je dejstvo, da je hišo nekdo zravnal z zemljo, posest pa so zasedli ne-Slovenci (če bi moral staviti, bi položil denar na Arabce ali Afrikance). V značilnem neurejenem slogu so se "razkomotili" po slovenski površini in jo spremenili v nekakšen hlev za južnjaška goveda in drobnico. Očitno so si postavili tudi "domovanja" - najimenitnejše bivališče je ogromen šotor okrašen z zastavicami, kjer, domnevam, živi "poglavar", "paša", "sultan", "mogho naba" ali kdorkoli že pač, in kjer mogoče prakticirajo stvari, ki jih slovenski Zakon ne dovoli (mnogoženstvo, šamanizem, beštialnost, pedofilija) . Ostali, manj pomembni Afrikanci se predvivoma gnetejo v prikolicah okoli šotora, elektriko pa "verjetno" kradejo iz sosednjih blokov (če jo seveda sploh znajo uporabljati (oz. bolje rečeno, če so uspeli ukrasti tudi kako električno napravo)).

Naslednja stvar ki me moti na splošno in ki jo predstavlja tudi pričujoča slika, pa je moderni arhitekturni trend, ki ga propagira trenutna slovenska arhitekturna "elita". Na tem mestu zastavljam retorično vprašanje (odgovor je namreč jasen): kaj se je zgodilo s slovenskim arhitekurnim izročilom v zadnjih petdesetih letih? Kdaj se je nazadnje zgradilo naselje panonskih hiš? Zakaj se gradijo stavbe brez pripadajočih kašč, zidanic ter mlina na vodo (OK, to zadnje je malo nerealno, ampak vseeno...)? Namesto tega se moramo "tolažiti" z multikulturalističnimi objekti dvomljive estetske vrednosti in še bolj dvomljivega porekla (ploščata streha in rjava barva kot hommage sudanski pastirski hiši iz živalskega blata?)

Na podlagi slike bi lahko napisal konkreten esej, predstavlja namreč vse kar je slabega na multikulturalizmu -- a žal se mi že vrti od slabosti, srda in joka (ja, dobesedno solze mi tečejo po licih). Zaenkrat torej toliko, do naslednjič, ko bom razvrstil človeške rase od najboljše do najslabše.

QED. Jasmin Tekavec.

Disclaimer!

Nisem proti ne-Slovencem!

Nisem proti Afrikancem ali Arabcem, me pa moti če na zemljišče mojih prednikov priženejo ne-slovensko živino (če rabijo živali, bi bilo pošteno, da bi podprli slovenske razplojevalce govedi), moti me če si postavijo šotor v katerem le Bog ve kaj počnejo, moti me če kradejo elektriko slovenskim državljanom (od katerih dobivajo tudi socialno podporo), moti me če se sporazumevajo v svojem zarotniškem jeziku (kako naj vem, da mi npr. ne "jebejo matere" ali kujejo načrta kako me obesiti na vejo?), moti me če s tujo zemljo ravnajo kot "svinja z mehom" in nenazadnje me moti da se kar vsepovprek priseljujejo v tuje države (eden ali dva afrikanca nikomur ne škodita, a ko jih je kar naenkrat več kot sto, stvari postanejo mnogo bolj nepredvidljive). (Dislaimer št. 2: Ne rečem, da vse te predpostavke 100% držijo, kot filozof dopuščam epistemološko možnost, da se mogoče v čem motim (na enak način kot "dopuščam možnost" da se v moji omari skriva minotaver)).

Varna cona za otroke
Litijski futbal povezava