Prašiček Miha praznuje god

Jutri praznuje svoj prvi god prašiček Miha - to je verjetno najbolj prisrčen in priden prašiček na celem svetu.

Povabil bo tri prijatelje: prašička Primoža, prašička Igorja in prašička Janeza. Prašiček Primož je najbolj močan, saj največ poje, prašiček Igor je najbolj navihan, saj največ nagaja, prašiček Janez pa je najbolj bister, saj prelista največ slikanic.

A preden lahko pridejo prijatelji na obisk, mora prašiček Miha narediti jagodno torto z mamo svinjo.

Mama svinja kar naenkrat zakruli: "Sveti jezus, zmanjkalo mi je jagod. Prosim pojdi na tržnico in kupi košarico jagod pri sadjarju mačku Lojzetu. Tu imaš dva prašičja kovanca. Ostanka ne zapravi za orehe ali fige, rajši ga bova shranila v hranilnik, v katerem hraniš denar za snežne sani.

Prašiček Miha pograbi kovanca, veselo zakruli in se požene na tržnico, kar ga nosijo parkeljci.

Na tržnici se da kupiti veliko dobrih stvari. Maček Lojze prodaja sadje, opica Jelena prodaja ribe, kozel Albin je mesar - pri njemu se dobijo najboljše krače, perutničke in zarebrnice. Kokoš Branka prodaja svoja jajca, bik Peter pa prodaja mleko, saj je njegova žena, krava Biljana zbolela.

Prašičku Mihi se cedijo sline od vseh teh dobrot. Oh, kako bi si privoščil slastne perutničke ali pa morda kozarec mleka v katerega bi namočil kokosov piškot. Tudi slastnega jabolka, posutega z marcipanom in čokoladnimi mrvicami se ne bi branil. A prašiček dobro ve, da se mora vrniti domov s košarico jagod, ali pa njegova mati - mati svinja - ne bo mogla speči jagodne torte in njegov prvi god bo šel po zlu.

Ne, to se ne sme dogoditi, zakruli Miha sam pri sebi, močno stisne prašičja kovanca in se odločno napoti proti stojnici sadjarja mačka Lojzeta.

Tedaj pa mu pot prekrižata dva živalska razbojnika. Ta razbojnika nadlegujeta vse živalske otroke in tudi nekatere manjše odrasle živali, kot so: kokoš, zajec, pižmovka in vrabec. Močnejših živali, kot sta naprimer bik ali pes, pa si ne upata nadlegovati. Razbojnikoma je ime oven Samir in racman Esmir.

Prašiček Miha se ju na smrt prestraši, saj še predobro pozna njune lumparije. Pred mesecem dni, ko je mirne vesti krulil v blatu, sta se mu prismukala izza hrbta in ga nabrisala z leseno palico, da je bil ves marogast in da je še en teden hodil zgolj po treh kračah, na četrto pa je šepal. Zagrozila sta mu, da za njun zločin ne sme povedati nikomur, ali pa bosta pretepla še njegovo sestrico, ki je bila takrat stara komaj tri dni. Prašiček je jokaje obljubil ter mamo svinjo nalagal, da se je poškodoval, ko je poskusil splezati na drevo.

Zaradi takih težkih spominov, je prašiček Miha zajecljal: "K-kaj ž-želita? Nič k-k-kar bi vaju z-zanimalo nimam, š-še najmanj pa d-d-veh prašičjih k-k-kovancev"

Glavni izmed dveh razbojnikov je bil oven Samir in ta je nagovoril prašička s temi besedami: "Razpri parkeljce, debeluh, da vidimo kaj tako krčevito tiščiš v svojih mastnih kračah"

Prašiček je jokaje zakrulil: "Nič zanimivega, gospod oven, prav zares nič. Zgolj kamen."

"Mar nisi slišal, da razpri parkeljce, ti gluha vreča špeha?" se je razburil Oven in prašičku naložil po hrbtu tri krepke udarce, da je le-ta od bolečine zakrulil.

"No prav, tu sta dva kovanca," je jokaje izdavil prašiček, nato pa še pohlevno dodal: "za jagode sta bila namenjena, gospod, jutri imam svoj prvi god."

Ta nepotrebni dodatek je razkačil racmana Esmirja, ki je bil do sedaj tiho: "Kva kva kva nas pa to briga, kva kva kva. Kovanca sta sedaj najina, ti pa reči mami svinji, da si ju zapravil za sladkorno peno in tombolo, če ne ti prideva na dom in ti pretepeva sestrico, da bo vsa črna"

Prašiček Miha je s solzami v očeh pokimal in se praznih rok odvlekel domov.

Na poti domov je premišljeval, kako bodo jutri njegovi prašičji prijatelji primorani jesti zgolj pocukrano testo, on pa jim je že obljubil najimenitnejšo jagodno torto, kar jih je moč narediti. Poleg tega bo še tepen od mame svinje, ker je kovanca zapravil za tombolo in sladkorno peno.

Zavalil se je v travo in od srca zajokal. Ni bilo več vredno živeti.

Tako je jokal toliko časa in tako močno, da je zbudil ugledno družino prepelic, ki je prebivala v bližnjem grmu. Oče prepelica je odbrzel do prašička in ga vprašal: "Zakaj jočeš, prašiček? Mar veš, da si zbudil tri male prepeličke, ki potrebujejo spanje, ker so zbolele?"

Prašiček se je opravičil in rekel, da sta mu razbojnika Samir in Esmir ukradla kovance, ki so bili namenjeni za jagode. Takoj zatem pa si je pokril usta, saj se je zavedel, da razbojnikov ne bi smel izdati. Hitro je poprosil očeta prepelico, naj tega nikomur ne pove, saj sta razbojnika zagrozila, da bosta pretepla njegovo sestrico, če pride ta zgodba na dan.

Modri oče prepelica je tako dejal: "Ne boj se teh razbojnikov. Spravljata se zgolj na šibkejše, močnejših pa se bojita. Po telefonu bom poklical psa dobermana, ki je policaj."

Pes doberman je prihitel v zelo kratkem času, saj je tekel, obenem pa glasno lajal, da so se mu vse živali umikale iz poti.

Ko je prispel, je posadil prašička in prepelico na svoj hrbet in skupaj so odbrzeli na lov za razbojnikoma. Našli so ju v gostilni, kjer sta prašičkove kovance zapravljala za vino in klobase.

Pes doberman je zagrabil racmana in ovna za vrat in ju odgnal v mestno ječo. Še prej pa sta se morala opravičiti prašičku in mu obljubiti, da ne bosta nikoli več nadlegovala ne njega in ne njegove sestrice.

Gostilničarju, puranu Domnu, ki je bil izredno premožna žival, se je prašiček Miha zasmilil, zato mu je iz lastne shrambe prinesel veliko košaro jagod ter mu iz lastne blagajne naštel tri prašičje kovance, rekoč: "Kupi si kaj lepega, morda snežne sani, kaj praviš?"

Prašiček Miha se je daril iz srca razveselil in od hvaležnosti se je pognal nad purana in ga vsega potlačil.

Puran se je na silo smejal in govoril: "Je že v redu, je že v redu," saj so ga bolele koščice od prašičkove teže.

***

Mati svinja in prašiček Miha sta naredila najbogatejšo jagodno torto, kar jih je kdaj naredil kak prašič in naslednji dan so vsi prašičji prijatelji veselo krulili, ko so jo jedli.